Glasovi SJ
manjka naprej
Besede so glede na pomenske lastnosi in stavčne vloge delijo v skupine, imenovane besedne vrste.
Nekatere besedne vrste so pregibne (samostalniška beseda, pridevniška beseda in glagol), ostale pa nepregibne.
Samostalniško in pridevniško besedo sklanjamo, glagol pa spregamo.
| Sklon | Vpraševanje |
|---|---|
| Imenovalnik | Kdo ali kaj? |
| Rodilnik | Koga ali česa? |
| Dajalnik | Komu ali čemu? |
| Tožilnik | Koga ali kaj? |
| Mestnik | O kom ali čem? |
| Orodnik | S kom ali čim? |
| Sklanjatve | MOŠKA | ŽENSKA | SREDNJA |
|---|---|---|---|
| 1. sklanjatev (=osnovna, tipična) |
oblak-∅, -a čuk-∅, -a |
miza, -e | mest-o, -a jajc-e, -a |
| 2. sklanjatev | vojvod-a, -e | nit-∅, -i | / |
| 3. sklanjatev (=z ničlo končnico) |
ZRS-∅, -∅ | Ines-∅, -∅ | / |
| Sklon | Otrok |
|---|---|
| Imenovalnik | otroci |
| Rodilnik | otrok |
| Dajalnik | otrokom |
| Tožilnik | otroke |
| Mestnik | otrocih |
| Orodnik | otroki |
Otrok, človek - poglej na besana.amebis Te besede bodo pomembne za na maturo
| Sklon | Tla |
|---|---|
| Imenovalnik | tla |
| Rodilnik | tal |
| Dajalnik | tlom |
| Tožilnik | tla |
| Mestnik | tleh |
| Orodnik | tlemi |
| Sklon | Drva |
|---|---|
| Imenovalnik | drva |
| Rodilnik | drv |
| Dajalnik | drvom |
| Tožilnik | drva |
| Mestnik | drveh |
| Orodnik | drvmi |
Samostalniki označujejo predmetnost v splošnem pomenu. Poimenujejo bitja (mama, pes), stvari (svinčnik, stol) in pojme (ljubezen, skrivnost).
Pridevnik neposredno poimenuje lastnost, vrsto, količino prvih predmetnosti.
2543 - dva miljona tristo pet…)3421. - tritisočpetstoenaindvajseti)Glagoli poimenujejo dejanje (pišem), dogajanje (sneži), zaznamovanje (slišim) in stanje (visi).
| Ednina | Dvojina | Množina | |
|---|---|---|---|
| Ⅰ oseba | Jaz | Midva | Mi |
| Ⅱ oseba | Ti | Vidva | Vi |
| Ⅲ oseba | On / ona | Onavda / onidve | Oni |
| ⚊ | ✚ |
|---|---|
| Ni mi treba | Moram |
| Ni bilo treba | Sem moral |
| ⚊ | ✚ |
|---|---|
| Ne morem | Lahko |
| Nisem mogel |
Klepec je bil na začetku šibek pastirček, izpostavljen nasilju močnejših vrstnikov, vendar mu je nekoč Bog poklonil veliko moč. Klepec je bil dober, zato se svojim vrstnikom ni maščeval, je pa svojo moč uporabil, da je s slovenske zemlje odgnal Turke.
Reformacija: (lat. reformare preoblikovati, preurediti): je versko gibanje v Evropi v 16. st. Zahtevala je spremembe cerkve (plačevanje odpustkov, razkošje, nemoralnost duhovščine..)
Protestantizem: skupno ime za krščanske veroizpovedi, ki so se v reformaciji odcepile od Katoliške cerkve. Nasprotujcjo cerkvenemu razkošju. Borili so se proti praznoverju vernikov, odpravili so celibat.
Obdobje je trajalo od 1550 (izid prve tiskane knige: Abecednika in Katekizma) do 1600 (nastopa protireformacije).
Obdobje je za slovensko književnost zelo pomembno, saj je slovensčina postala knjižni jezik. Gre za začetke slovenske književnosti, ki je še neumetniška, poučna, namenjena cerkvenim potrebam S tem se začne tudi zavest o skupnosti Slovencev, v spomin na tako spremembo imamo danes slovenski državni praznik (31. oktober, dan reformacije).
Trubar po lastni izkušnji opisuje praznoverje vernikov in bogatenje duhovščine na njihov račun. Pripoveduje po spominu, zato gre za spomine.
Vsebina: Trubar pripoveduje o tem, kako je neka ženska širila govorice, da se ji prikazujeta dva svetnika, ki zahtevata, naj zgradijo cerkev. Če tega ne bodo naredili, bosta namreč toča in kuga uničila pridelek, živino in ljudi. Ljudje so ji nasedli, Trubar pa jih želi prepričati, da je to laž, a ga izženejo, njegov pomočnik pa dokaže, da ženska laže. Tudi v nadaljevanju besedila Trubar našteva primere izkoriščanja preprostih vernikov, ob tem pa ugotavlja, da duhovniki to spodbujajo, ker imajo od tega korist.
Jezik in slog: V jeziku se kažejo dolenjske oblike (nuč, taku), nemške popačenke (famošter, lebali), besedni red je po nemškem zgledu, ponavlja se veznik “inu”. Besede uporabi v prvotnem pomenu, stavki so preprosti.
Sporočilo: Protestanti so nasprotovali pretirani gradnji cerkva in njihovi razkošni opremljenosti, ker so menili, da to nimerilo vernosti. Zanje je najpomembnejše, da ljudje sami berejo Sveto pismo. Razna prikazovanja so imeli za praznoverje, opozarjali pa so tudi, da si duhovščina pridobiva lastne koristi.
Razsvetljevati - odganjati temo
Prizadevali so si za posameznikov in skupni napredek na temelju človekovega razuma in naravnih pravic (pravica do dostojanstva, sreče. narodne pripadnosti …) Razsvetljenci so kritizirali praznoverje zaostalost, verski fanatizem, neumnost predsodke, zastarele državne in družbene oblike, npr. fevdalizem Poudarjajo: azum, cloycka njegovo izobrazho, potrebe, koristi, sreco Književnost je sledila razsvetljenskim idejam (poudarjanje razuma izogibanje pretirani čustvenosti in čutnemu dojemanju sveta) potrebe, koristi, srečo.
Za slovensko književnost je zelo pomembno obdobje, saj predstavlja razvoj slovenske posvetne književnosti (tj. umetniške književnosti). Slovenski jezik se je začel uveljavljati na vseh področjih javnega življenja.
Linhartova razsvetljenska miselnost se kaže v oblikovanju oseb in dogajanju komedije:
V različnih zapletih zmagujejo ljudje iz nižjega sloja, saj so bolj moralni in iznajdljivejši od svojih gospodarjev
Proti nadutosti in samovolji plemiške gospode (baron Naletel) se bojujejo z zdravo rasumnostjo, zavedujoč se svojih naravnih pravic (Matiček, Neža); prva med njimi je pravica do osebne sreče v ljubezni, nič manj pomembna ni pravica do izražanja v maternem jeziku.
V komediji je osmešena fevdalna gospoda s svojimi privilegiji; pooseblja jo baron, prepričan, da mu je zaradi njegovega podedovanega položaja vse dovoljeno.
Pripadniki oziroma uslužbenci višjega sloja se norčujejo iz razsvetljenskih reform, na primer iz kmetovih večjih svoboščin in šolske reforme, zato Linhart v svoji komediji nameni posmeh tudi njim.
Opazne so različne vrste komedičnosti: telesna se na primer kaže v Budalovem jecljanju, besedna v imenih in vzdevkih oseb, situacijska v spletkah in zamenjavah, karakterna ali značajska pa v pretirano izraženih človeških lastnostih, zlasti baronovih.
Komedija je napisana v ljudskem jeziku gorenjskega kmečko-graščinskega okolja - ta vsebuje številne narečne izraze in popačenke iz nemščine, živahne in slikovite dialoge ter pogovore (na primer “Kdor ne vaga, je brez blaga”), v katerih se kaže življenska modrost oseb. V prizoru, ko poteka sodna obravnava, se nekatere osebe izražajo v nemščini, saj je bila ta takrat na Slovenskem uradni jezik, ali celi v latinščini, takrat veljavnem strokovnem (pravniškem) jeziku. Povedi so kratke, nezapletene, kar je v skladu z družbenim položajem nekaterih oseb in s hitrostjo dogajanja - pri reševanju zapletov se namreč vsem zelo mudi.
Matiček pripravlja poroko z Nežko, ki jo zelo rad vidi tudi baron, vendar pride do zapleta saj Smrekarica, ki je Matičku posodila dvesto kron, zahteva pravico. Baron, ki hoče preprčiti poroko, dozdevno zmaga ko mu Nežka obljubi seanek v parku, hkrati pa mu vzbudi ljububosumje, saj mu namigne, da gospa rada vidi študenta Tončka. Baron res sumniči gospo in jo zalezuje: Ko že misli, da je ženo zasačil, se mu vse podre. Baron ne pozabi osramotitve pred ženo, a še vedno želi preprečiti poroko. Zdaj mu pride na pomo Smrekaričina tožba zoper Matička, vendar se izkaže, da je Smrekarica Matičkova mati, Žužek pa njegov oče. Ko se baron že vda, prejme povabilo na večerni sestanek. Baron je prepričan, da zapeljuje Nežko. Ker pa sta Nežka in gospa zamenjali vlogi, ta dvori gospe. Tej prevari Je nasedd tudi Matiček. Nezvestobo svoje neveste hoče maščevati s tem, da zapeljuje gospo. Na koncu pa pride resica na dan. Komedija se razplete tako, da se Matiček in Nežka poročita, baron se je pobotal z ženo, Žužek pa je s sinom našel tudi ženo.
Je umetnostna smer prve polovice 19. stoletja, ki je povdarjala subjektivnost, čustva, domišlijo. Romantika je nastala tudi iz odpora do razsvetljenskih idej, zlasti tistih, ki so pretirano povdarjale koristnost, uporabnost in vzgojnost.
Začne se leta 1820 (V Prešernovih delih prevladujejo romantične prvine, izide prvi zvezek Kranjske čbelice), vrh doseže okrog leta 1835, zamre pa leta 1848 (izide zadnji zvezek Kranjske čbelice, Prešeren neha ustvarjati, začne se uveljavljati realizem).
S Čopom se je začelo znanstveno proučevanje književnosti, s Prešernom pa je slovenska lirska poezija s temami in oblikami dosegla raven, ki je bila enakovredna evropski. Prešeren je bil zgled kasnejšim ustvarjalcem. Zaradi močnega vpliva romantike se na Slovenskem ne razvije pravi realizem, ampak govorimo o t.i. obdobju med romantiko in realizmom.
France Prešeren (1800 1849) se je rodil 3. decembra v Vrbi na Gorenjskem. Rodil se je v kmečki družini, očetu Šimenu in materi Mariji Po diplomi na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. Večina njegovih pesmi je nastala prav tam, pri pisanju pa ga je usmerjal tudi prijatelj Matijia Čop. Začel je zelo zgodaj. Njegovo življenje pa sta zaznamovali dve ženski: bogata trgovčeva hči Primičeva Julija, ki jo je spoznal v trnovski cerkvi, in ljubljanska perica Ana Jelovšek, s katero je imel udi tri nezakonske otroke. V zadnji letih je vedno bolj zapadel malodušju, pijači in bolezni, ki je slednjič povzročila njegovo prezgodnjo smrt. Umrl je v Kranju 8. februarja leta 1849. Za Slovence je bil pomemben, saj je slovensko literaturo postavil na raven evropski.
Dela: s poezijo se je uveljavil kot pomemben predstavnik, klasik slovenske književnosti. Pisal je ljubezenske pesmi (Dekletom, Sonetni venec), miselne pesmi (Slovo od mladosti, Pevcu, Zdravljica), balade (Povodni mož), epigrame, romance (Turjaška Rozamunda), povest v verzih (Krst pri Savici).
Pesmi so napisane v različnih pesniških oblikah (stanca sonet, glosa…).
Prešernovo ustvarjanje:
Doba pokristjanjevanja na slovenskem - boj med Pegani in kristjani. Valjhun je pokristjanjevalec, ki pobije vse drugače misleče ljudi. Veliko ljudi je pobitih peganov, veliko krvi je prelite. Ostane le še Črtomir, ki se s svojimi četami zateče v Bohinj. Valjhun jih kmalu odkrije ter jih skupaj s svojimi četami obkolje in oblega 6 mesecev. Kmalu Črtomir in njegova vojska porabijo vso svojo zalogo hrane in začnejo stradati. Črtomir tako neke noči prepričuje svojo četo naj gredo z njim, ker raje umre, kot pa postane suženj. Črtomirjeva vojska se soglasno odloči, da napadejo, ko bo sovražnik spal. A žal je bil istih misli tudi Valjhun. Tako je prišlo do velikega pokola, kjer Črtomirovi vojaki umrejo. Valjhun išče Črtomira med padlimi vojaki, a zaman.
Je povest v verzih.
Črtomir se po nočnem spopadu spominja prvega srečanja z Bogomilo in ločitve, ko je šel v boj. Bojeval se je, čeprav ni verjel v zmago. Premagan je bil pri Bohinjskem jezeru. Naslonjen na krvavi meč ob obali misli na samomor, ko se ponovno spomni Bogomile. Želi jo še enkrat videti. K njemu privesla ribič. Črtomiru pove, da ga Valjhun še vedno išče in ga zapelje na varno. Nato pripelje Bogomilo in duhovnika. Bogomila Čromirju pove, da se je pokristjanila. Z njim se ne more poročiti, ker ji vera to prepoveduje. Črtomirja prepriča naj se pusti krstiti pri Savici. Črtomir odide in v Akvileji postane duhovnik. Bogomila je odšla domov k očetu in nikdar več se nista videla.
Posvetilni sonet umrlemu prijatelju (Matiji Čopu) + Uvod + Krst
Beseda izhaja iz lat. realis (stvaren). Je umetnost objektivne stvarnosti, ki prikazuje vsakdanje dogajanje in ljudi. Je popolno nasprotje romantike.
| ROMANTIKA | REALIZEM |
|---|---|
| čustva | razum |
| subjektivno | objektivno |
| individualno | socialno |
| idealizirano | vsakdanje, stvarno |
| izjemno | tipično |
| umik v preteklost | umik v sedanjost |
| poezija | proza |
O avtorju: Janko Kersnik je slovenski pisatelj. Njegova najbolj znana dela so: fačkova očeta, Ciklamen in Jara gospoda. Dokončal je tudi Jurčičev roman Rokovnjači.
Zvečer sta se v vaški krčmi advokat Pavlin in zdravnik Sever pogovarjala o Znojilčevem posestvu. Zgodba je govorila o nekem očetu, ki je imel dva sinova. Preden je oče umrl, je napisal oporoko, po kateri je posestvo dobil starejši sin Tomaž, doto pa sta dobila mlajši sin Matevž in rejenka Lajda. Tomaž se je oženil, mlajša dva sta šla služit, njuna dota se je vknjižila na posestvo in to je bila prva vknijižba v zemljiški knjigi. Tomaž je gospodaril, kakor je nanesla letina, denarja pa je bilo vedno manj. Matevž je čez nekaj let ostal brez dela in je prišel za hlapca na Tomaževo posestvo. Matevž se je začel videvati z Lajdo, ki je zanosila in rodila Lukca. Matevž je na otroka prepisal svojo doto in odšel v tujino. To je bila druga vknjižba v zemljiško knjigo. Ko je Lajda umrla, je Lukca vzel na posestvo Tomaž. Tomaževi kmetiji je šlo čedalje slabše. Ko je umrl še Lukec, je njegova dota pripadla državni blagajni erarju in erar je tožil Tomaža za ta dolg. To je bila tretja knjižba v zemljiški knjigi. Ker Tomaž denarja ni imel, je moral posestvo prodati. Kupec Znojilčevega posestva je bil advokat Pavlin.
Začne se leta 1899 (Cankarjeva in župančičeva pesniška zbirka Erotika, Čaša opojnosti) in konča leta 1918 (konec 1. svetovne vojne, Cankarjeva smrt).
E nakomerno se razvijejo vse tri nadzvrsti, lirika je 1. po Prešernu na evropski ravni, epika se razvija s Cankarjevimi besedili (romani, povesti, novele, črtice), Cankar razmahne dramatiko.
Ivan Cankar je, bil slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki. Udejstvoval se je tudi politično, tako je imel leta 1913 v Ljubljani zelo znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani. Umrl je 11. decembra 1918.
Cankarjevo ustvarjanje delimo na tri obdobja:
Ustvarjal je vse nadzvrsti književnosti
Ta kostanj je bil poseben; rasel je zunaj mesta vendar so ga ljudje vseeno hodili občudovati,saj je bil čudo narave: brstel je, ko so drugi še otopevali od mraza;pred ostalimi jeozelenel,pred njimi je tudi zacvetel. Jeseni, ko se je bližal mraz ga to ni motilo, še vedno jenjegovo zeleno listje veselo šušljalo v vetru, medtem ko so drugi omagovali nad mrazom. Zarazliko od drugih je bil dosti boljši, pozimi zaspal je veselo,saj je vedel da naslednjo pomladse bo znova prebudil še boljši, bolj vesel. Kdor je sedel pod »čaroben« kostanj je bil mlad,pozabil je na skrbi in tegobe, preprosto je užival. Vsak njegov list je bil znamenjeljubezni,moči ter dobrote.
Babici enooki Marjeti se je neke noči sanjalo o tem hrastu, kako zlat hrošč leze po»čudežnem« od korenin do vejice. Potem je bilo hroščev vedno več toliko, da je bilo listovskoraj premalo. Eden izmed hroščev je padel Marjeti v naročje, ter ji od strahu zlezel donosu. Ko je Marjeta kihnila hrošča več ni bilo.
Sanje so Marjeto razburile zato je šla z motiko in rovnico do kostanja iskati odgovore nasvoje sanje. Skopala je pol metra globoko jamo kjer je odkrila staro pokopališče, ter kričala,da so prišli vsi, še tisti za katere so že zdavnaj mislili da so umrli. Odkrili so, od kod ljubezen,moč ter mladost kostanja.
Ekspresionizem je umetniška smer, ki se pojavi kot nasprotje impresionizmu. Pojavi se po 1.sv. vojni. Umetniki so pisali o stiski človeka v nečloveškem svetu, iskali so rešitev iz mrtve civilizacije. Upirali so se kapitalistični družbi, izražali so misel, da le revolucija vodi v boljšo prihodnost.
Izraz izhaja iz lat. expressio (iztis, izraz). Iz sebe iztiska duševnost, svojo notranjo podobo spomočjo jezika, ki izraža notranje napeta čustva (tudi s pomočjo krikov ali klicev). Izraža svetkot ga dojema razbolela duša.
Glavne značilnosti:
Rodil se je leta 1904 v Sežani v učiteljski družini, ki se je kmalu preselila v Tomaj. Po gimnaziji je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, romanistiko in pedagogiko. Živel je v skromnih razmerah. Zbolel je in leta 1926 umrl v Tomaju.
V njegovem pesniškem razvoju ločimo 3 obdobja:
moliviko? segajo v družbeno dogajanje, kritizirajo lažno moralo, opisujejo praznote sveta, kaos. Te pesmi je naslovil Kons? in jim dodal številko. Izšle so leta 1967 z naslovom Integrali.V času njegovega življenja ni izšla nobena pesniška zbirka, čeprav je eno (Zlati čoln) pripravljal. Izšle so po njegovi smrti 1927, 1931 in 1967 (Integrali).
zamiki?Nastanek: Pesem je iz cikla Ljubezenske (8 pesmi). Posvetil ga je Silvi Povikvarjevi (njegovo dekle), ki so jo fašisti zaprli leta 1942.
Tematika: Upesnjeni sta dve temi: ljubezen in NOB - trpljenje nesvobodnega naroda. Ljubezen je nosilka misli o srečnem svobodnem življenju, po katerem hrepenijo nesvobodni, zatirani ljudje.
Jezik in slog: Tematiki NOB in ljubezen sta upesnjeni z barvnim kontrastom / nasprotjem: beli češnjevi cvetovi (ljubezen), temni grobovi talcev (trpljenje naroda). Nasprotje povdarja tudi ponavljanje (beli so beli so) in stopnjevanje (temni pretemni).
Sporočilo: Ljubezen izpovedana v času narodne ogroženosti. Ljubezen je vrednota, ki da življenju pomen. Takšen je tudi boj za pravičnejšo družbo.
Med leti 1941 in 1945 - književnost 2. sv. vojne.
Značllnosti:
Predstavniki:
Prežihov Voranc (1893-1950) se je uveljavil kot pomemben predstavnik socialnega realizma. Pisal je romane in novele. Njegova najbolj znana dela so romani Požganica, Doberdob, Jamica in novele Boj na požiralniku in Samorastniki, medkrajši mi deli pa črtice Solzice.
Je zbirka 8 novel, ki pripovedujejo o življenju na Koroškem, gre za pripovedovanje o težkem,velikokrat nečloveškem spopadu s trdnim življenjem…
Osebe:
Sporočilo: Mali ljudje v krivičnem družbenem redu trpijo zaradi materialnega pomanjkanja inzatiranja, vendar so vztrajni in žilavi, uporniški in samozavestni. Le tako lahko dosežejo svojcilj lepše in pravičnejše življenje.
Značilnosti socialnega realizma se kažejo:
Vsebina novele
Na slemenu pod Obirjem je stala bogata kmetija Karnice gospodarja Karničnika. Na kmetijo je prišlo služit lepo dekle Meta. Meta se je zaljubila v gospodarjevega sina Ožbeja in z njim zanosila. S tem je zanetila sovraštvo pri gospodarju in njegovih. Karničnik jo je kaznoval po starem običaju s tem, da ji je sežgal prejo na dlaneh. Pri tem je bila prisotna tudi njena mati, ki si ni upala pomagati svoji hčeri. Meta je najprej prosila za usmiljenje potem pa sta jo navdala pogum in samozavest. Nato je bila izgnana iz kmetije vendar ni prekinila ljubezni in razmerja z Ožbejem. Ožbej je bil slabič. Omahoval je med očetom in ljubeznijo do Mete. Kljub nasilju je Meta vzdržala v ljubezni do Ožbeta in mu rodila še osem otrok. Ker so bili otroci rojeni izven zakona so jih imenovali pankrti. Meta jih je vzgajala v pogumne in poštene ljudi. Otroci so doraščali kot pravi samorastniki. Ljudje so najprej Meto obsojali in otroke prezirali, pozneje paso vedno bolj razumeli njeno ljubezen, vztrajnost in pogum. Ožibej se je zapil. Karničnik do svoje smrti ni uspel prepričati sina da bi pustil Meto in se odločil prevzeti posestvo Karnice. Kot kazen božja so Karnice propadle, potomci Karničnikov pa so se porazgubili. Nasprotno so Metini otroci ustvarili nov rod samorastnikov.
Lik starega Karničnika in Hudabivške Mete
Karničnik: Je bogat kmet, neusmiljen, oblasten, trdosrčen, krivičen, zaveda se svoje moči in mogočnostiHoče in zahteva, da vsi izpolnjujejo njegovo voljo in ukaze. Bolj ponižen je samo do graščaka in druge gosposke.
Meta: Je revna ženska, vendar zelo lepa. Je ljubeča, odločna in ponosna. Vztrajno se bori proti krivicam innepoštenosti. Tako vzgaja tudi svoje otroke. Kijub trpljenju in pritiskom Karničnika in gosposke ne kloni in ohrani svojo življensko moč
Prežihovi samorastniki in pojem samorastništva
Glavna misel pisatelja je borba zatiranih proti nasilju.Prežihovi samorastniki so otroci dninarice Mete. Samorastniki so običajno revni, zapostavljeni, zatirani incelo prezirani ljudje, ki pa so v svoji notranjosti dovolj močni in žilavi, da vztrajajo kijub revščini in sepreživjajo s teškim delom. So ponosni in pogumni, da se borijo proti krivicam, nepoštenosti in nasilju sstrani bogatašev in oblasnikov.
Značilnosti:
Značilnosti:
Predstavnike uvrščamo v različne generacije: predvojna generacija, 1. povojna generacija, 2. povojna generacija, 3. povojna generacija, 4 povojna generacija.
Pomen: Pomembna je, ker enakomerno razvije vse nadzvrsti književnosti. V njih ustvarjaveliko nadarjenih in uspešnih avtorjev, med katerimi ne prevladujoče osebnosti.
Tone Pavček (1928-2011) je znan in priljubljen slovenski pesnik in prevajalec. Leta 1953 je z Menartom, Zlobcem in Kovičem izdal zbirko Pesmi štirih, ki je zaznamovala premikod družbene k intimni pesniški tematiki.
Zvezda je simbol sreče, smisla in optimizma. Pesnik na začetku pove, da je tudi vsak človek nekaj smiselnega, posebnega in lepega.
V pogledu nase in na druge obstaja dvojnost zaveda se, da je del skupnosti, hkrati pa čuti,da skozi življenje potuje sam. Pesnik se zaveda, da bližina ni nujno samo lepa in prijetna, saj tudi ljudje, ki so si najbližji drug drugega prizadenejo.
Pesem je tradicionalna in moderna hkrati V njej se običajne besedne zveze (tako živimo ljudje) menjavajo z nenavadnimi (z nohti lahko srce kdo doseže). Opazno je tudi menjavanje rim in asonanc (samoglasniških stikov).
Pavle Zidar (1932-1992) je slovenski pesnik in pisatelj. Njegovi književni liki so kmetje, delavci in izobraženci, pogosto učitelji. Njegova glavna dela so: Sveti Pavel, Ode nas, Marija Magdalena, Barakarji.
Zan in Frenk Debevc sta brata srednjih let, ki živita v kmečki skupnosti na dolenjskem podeželju v času prvih let po drugi svetovni vojni. Žan je pošten kmečki človek, ki se je med vojno boril na strani partizanov. Po vojni nove oblasti ni mogel sprejeti, saj je bil globoko razočaran nad početjem novih oblastnikov. Njegova bolečnina, ko mu odpeljejo konja, je tako velika, da celo piše pismo Titu, v katcro z velikimi začetnicami zapiše tisto, kar je za njega res pomembno. Frenk, ki je bil med vojno belogardist, se skriva v zidanici, ker pa nova oblast po kmetijah in zidanicah išče skrito vino, se mora skriti v zvonik cerkve sv. Pavla. Vsak dan ga je vedno bolj strah, saj čuti, da se njegovo življenje bliža koncu. Novi oblastniki, slaboumne kreature, z nasilnimi metodami želijo najti Frenka, zato je le vprašanje časa, kdo bo Frenka izdal. Med prebivalci vlada sovraštvo in strah pred novo oblastjo, ki pobira pridelke, živino, vpeljuje policijske metode in pretepa kmete ne glede na starost in spol.
OBNOVA:
Frank in Žan Debevec sta brata, ki sta se med drugo svetovno vojno bojevala na nasprotnih straneh. Ker je bil Frank belogardist se mora skrivati pred novo oblastjo. Pri tem mu pomaga brat in njegova žena. Sprva se skriva v zidanici potem pa se mora zaradi preiskave oblasti skriti v zvonik cerkve svetega Pavla. Med prebivalci vlada povojna stiska. Veliko delajo, žanejo tudi ponoči. Med njimi je veliko bolečine in sovraštva. Oddajati morajo vedno več vina. Frenka je vsak dan bolj strah in pesti ga velika krivda. Zaveda se, da se mu življenje izteka. K njemu prihajajo domači, hči se poroči s fantom, ki je bil partizan. Kmetje živijo čedalje težje, zato skrivajo svoje pridelke. Žan v hudi stiski, ko mu vzamejo še zadnjega konja napiše pismo Titu. Pismo je polno napak, z veliko začetnico pa napiše, vse kar je za njega najbolj pomembno. Ker oblasti še vedno niso našle Frenka se spravijo na vaščane in jih pretepejo. Naslednji dan Frenkova žena v dobro vseh vaščanov pove, kje se skriva Frenk. Kmalu žandarji pripeljejo bledega in skrušenega Frenka. Njegov pogled zaobjame vse vaščane in vsi ga močno čutijo.
6573 words