Oprema za Multimedijsko Tehniko

Predstavitev Informacij z Gibljivo Sliko

• Informacije z gibljivo sliko najpogosteje predstavimo:
  • z videom (snemanje, urejanje in predvajanje gibljivih slik v obliki, primerni za prikazovanje tudi na TV),
  • z animacijo (navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur z njihovim premikanjem),
  • z navidezno resničnistjo (z računalniki izdelamo okolje, ki uporabniku vzbudi občutek prave realnosti).

Video

• video = vidim (lat.)

• Zajema vse, kar se navezuje na nastajanje, urejanje, shranjevanje in prikazovanje elektronsko zapisanih video podatkov.

• Temelji na kinematografiji (kinema = gibanje, graphein = zapis), slednja pa temelji na mnogih izumih s področja fotografije, projiciranja slik in njihovega zapisovanja na različne medije.

• Prvi resnejši odmik od statičnega prikazovanja slik predstavlja Plateaujeva iznajdba phenakitoscope iz leta 1832.

• Začetna hitrost prikazovanja slik na filmskem traki, ki je bila 16 sličic na sekundo, se je kmalu izkazala kot nezadostna za tekoči prikaz gibanja.

• V Evropi so jo nadomestili s hitrostjo 25 slik na sekundo (= polovica frekvence javnega električnega omrežja, ki znaša 50Hz), v Ameriki pa s 30 slik na sekundo (kjer je frekvenca javnega omrežja 60Hz).

• Z iznajdbo televizije pa so morali zagotoviti potrebno frekvenčno razliko med video in avdio podatki - slednjo so zagotovili z zaokrožitvijo na 29.97 slik na sekundo.

Televizija

• Začetna ideja televizije, kot jo poznamo danes, sega v začetek 20 stoletja, ko so predlagali, da bi Roentgensko cev uporabili tudi za prenačanje slike na daljavo. Slednje je zaradi varnosti nadomestila katodna cev.

• Televizijsko predvajanje sloni torej na lasntnostih katodne cavi = steklena cev, ki je podobna žarnici in iz katere je izsesan zrak.

• V vratu katodne cevi je t.i. elektonski top (izvor curka elektronov) od katerega potujejo elektroni skozi notranjost cevi do prednjega dela, ki je oblikovan v obliki pravokotnega zaslona. Notranja stena zaslona je prevlečena s fluorescenčno plastjo.

• Ko elektroni udarijo ob zaslon se del njihove kinetične energije na fluorescenčni plasti spremeni v svetlobo. Ta del zasveti in nato počasi ugasne. Če elektronski curek premikamo po zaslonu, se temu ustrezno premika tudi osvetljenost posameznih točk.

• Elektronski snop začne svojo pot levo zgoraj, nadaljuje proti desni - do roba, kjer se ugasne, se vrne na levo stran v nižjo vrstico in ponovi potek. Ko doseže dno zaslona se znova ugasne in se vrne na začetek prve vrstice.

• Pred zaslonom je maska z drobnimi luknjicami, snopu med potovanjempo zaslonu spreminjamo število elektronov v curku. Tako dobimo na zaslonu črno-belo sliko, sestavljeno iz svetlih drobnih pik.

• S pojavom barvne tehnologije ostane princip prikazovanja slike enak, le v katodno cev so namestili tri topove: za rdečo, zeleno in modro svetlobo (RGB). Pikice teh treh barv so se na zaslonu zdužile v svetlobno piko oz. piksel.

• Barvna slika pa je morala biti vidna tudi na črno-belih zaslonih - osnovni signal so razdelili v dva dela:
  • prvi sestavlja svetilnost točke (Luminance -Y). S tem delom so prikazovali črno-belo sliko.
  • drugi pa barvo točke (Crominance -C). S tem delom pa so opredelili barvo.

• Za ustrezen prikaz piksla pa samo dva podatka nista dovolj - barvni signal so razdelili na dva dela in sicer na Cb in Cr.

• Izoblikovali in poimenovali so nov barvni model YCbCr, ki se od takrat uporablja za prikaz videa.

• Digitalna televizija (DTV) je naslednica običajne (analogne) televizije. Najopaznejši izboljšavi DTV sta kvalitetnejša slika in možnost vpliva gledalca na program (interaktivnost).

Vrste digitalne televizije

Poznamo več različnih vrst digitalne TV:

• Satelitska digitalna TV (DVB-S; oddajnik nameščen na satelitu).
• Zemeljska digitalna TV (DVB-T) ali DTT (podobna satelitski, upravlja obstječe sprejemne antene, uporabnik mora imeti ustrezni digitalni sprejemnik).
• Kabelsko digitalna TV (DVB-C; signal potuje, namesto preko anten, preko koaksialnega kabla ali optičnih vlaken; na istem priključku imamo lahko istočasno še širokopasovni internet).
• Mobilna digitalna TV (DVB-H; sprejem digitalnih programov na mobilnih napravah).
• IPTV (končni uporabnik mora biti priključen na telefonsko ali optično omrežje in mora biti naročen na internetni paket ponudnika; npr. SIOL TV).

Zasloni

LCD - zaslon (Liqud Crystal Display)

• ali zaslon s tekočimi kristali je zaslon, izdelan v tehnologiji tekočih kristalov. Najpogosteje ga srečamo v računalniških zaslonih in televizijskih sprejemnikih. Nadomestil je katodno cev (CRT - Cathode Ray Tube).

Vrste tehnologij zaslonov

CCFL (Cold-Cathode Fluorescent Lamps) LCD

• izvor svetlobe je običajna neonska svetilka(vgrajenih je od 6-20, odvisno od velikosti zaslona). Življenjska doba znaša okrog 60.000 delovnih ur in se izteče ko svetilnost zaslona pade na 50% prvotne.

DIRECT LED LCD

• izvor svetlobe so bele LED diode, nameščene enakomerno preko cele površine vgrajenega zaslona.
• so med seboj povezane, vedno svetijo z enako močjo, njihova svetilnost se lahko nastavlja.
• DIRECT LED je v primerjavi z običajnim CCFL zaslonom svetlejši, dosega dinamično kontrastno razmerje, ima daljšo življenjsko dobo (100.000 delovnih ur) in približno 40% nižjo porabo energije.
• svetlinos zaslona je skozi življenjsko dobo praktično konstantna.

EDGE LED LCD

• izvor svetlobe so bele LED diode, anmeščene ob robovih vgrajenega zaslona.
• posebna struktura, v zaslonu njihovo svetlobo enakomerno porazdeli prek celotne površine.
• debelina zaslona znaša približno 1cm, aparata pa 4cm.
• EDGE LED je primerljiv z zaslonom DIRECT LED, vendar je tanjši.

Micro Dimming pri naprednejših LED LCD televizorjih omogoča lokalno nadziranje osvetljevanja in zatemnjevanja zaslona, kar izboljša kontrast, barvo in ostrino slike.

Črna barva na televizorju tako ostane neosvetljena in zato res črna (pri klasičnih LED televizorjih brez lokalnega zatemnjevanja osvetli tudi čeni del slike, in tako je le-ta bolj sivkasta).

Tehnologija OLED (organic light-emitting diode)

• uporablja naravno snov, ki v kombinaciji z električnim tokom zasveti in oddaja svetlobo.
• ta revolucionarna snov je del najnovejših TV prejemnikov, ki občutno zmanjšajo debelino in težo televizorjev.
• svetloba, ki potuje prek kombinacije posebnih flitrov, prikazuje sliko v izrednoi kakovostnih, visoko ločljivih barvah in kontrastih.

Prednosti LED LCD zaslonov:

• bistveno zmanjša porabo električne energije, kot običajni LCD in plazma zasloni.
• slika na LED zaslonih je bolj realistična, naravnih barv in intenzivnejših kontrastov.
• LED zasloni dosegajo višje kontrastno razmerje v primerjavi z običajnimi LCD in plazma zasloni - višje kontrastno razmerje omogoča prikaz bolj intenzivne čne barve in tudi več različnih barvnih odtenkov
• življenjska doba LED zasalonov je približno 100.000 ur

Osnove filmske umetnosti

Film kot umetnost

Film štejemo kot sedmo umetnost (prvih šest predstavljajo arhitektura, ples, kiparstvo, glasba, slikarstvo in književnost), fotografija spada pod osmo.

Film se je začel razvijati na koncu 19. stoletja - to so bile predvsem sličice, ki so bile predvajane v istem zaporedju, najprej s hitrostjo okoli 16 sličic na sekundo, dandanes pa do 25 (25 fps = frames per second).

Osnova filma je torej fotografija.

---

Thomas Alva Edison je prvi združil več posameznih fotografij na periforalnem filmskem traku.

Prvi pravi film je Edison svetu predstavil z bratoma Lumiere 28. decembra leta 1895 v Parizu.

Leta 1903 je Francoz Georges Melies že posnel prvi “igrani” film Potovanje na luno, po romanu Julesa Verna.

Film, ki velja za enega prvih posnetih filmov, pa tudi za prvi film, ki so ga kdaj predvajali, naj bi bil “Exiting the factory” (1895) ali “Odhod iz tovarne” (francozko: La Sortie des usines Lumiere).

Filmske zvrsti

Iz filma so se razvile mnoge zvrsti in žanri (fr. genre = žanr). ki so zaznamovale določena obdobja in se razvijale v svoji smeri.

Pri uvrščanju filmskih del v filmske zvrsti izhajamo iz tematike, vsebine, namena, ideje, tehnike in stila.

Glede na žanr ločimo filme na (osnovne delitve):

• komedije
• drame

Glede na tehniko delimo filme v naslednje skupine:

• dokumentarni
• animirani
• igrani

Glede na dolžino filmske predstave poznamo:

• dolgometražni
• kratkometražni

---

Filmski žanri

Osnovna žanra filma sta komedija in drama.

Komedija je lahko situacijska ali pa karakterna (situacijska komedija temelji na smešnih dogodkih, karakterna pa se ponaša z dobro dodelanimi osebnostmi in značaji).

Drama se lahko dogaja v kateremukoli času, sem uvrščamo psihološke drame, westerne, kriminalke ipd.

Filmi glede na tehniko

Dokumentarni filmi

• so najstarejša in ena najbolj razširjenih sodobnih filmskih zvrsti.
• Namen dokumentarnih filmov je prikazati (pomembno) resnično dogajanje sodobnemu gledalcu, potomcem pa služi kot dokument.
• Gre za resnične dogodke iz vsakdanjega življenja, ki so sestavljeni v zaokroženo celoto. Sedaj vanj posegajo tudi umetniške zvrsti.
• Dokumentarni film ne pozna igralcev.

Robert J. Flaherty (1884-1951) velja za očeta dokumentarnega filma (Nonook s severa oz. Nanook of the north). Slednji velja tudi za prvi dolgometražni dokumentarec.

Michael Moore - posnel je dokumentarne filme kot so Bowling for Columbine, Fahrenheit 9/11, Capitalism - a love story.

Animirani filmi

• To je posebna zvrst, ki zajema risani film in lutkovni film. V njih ustvarjalec uporablja predmete in jih animira (anima = duša, animirati = vdahniti dušo). Presega meje realnega, liki so običajno karikirani.
• Filmi so navadno posneti sličico za sličico - za kar je potrebno ogromno dela.
• Razvoj računalništva je delo ustvarjalcev animiranega filma močno olajšal - risani filmo dobijo nove dimenzije.
• Utemeljitelj risanega filma je Američan Walt Disney (1901 - 1966).

Igrani filmi

• so filmi z zgodbo, ki je prikazana s pomočjo igre.
• Igrani film predstavlja največji del svetovne filmske proizvodnje in se kaže v najrazličnejših žanrih.
• V dobi nemega filma je igrani film temeljil na pantomimiki (igra brez besed in z gibi). Zvočni film teži k realnim oblikam izražanja. Nudi priložnost igralcem, da se lahko bolje izrazijo.

Filmi glede na dolžino filmske predstave

• dolgometražni filmi so filmi, ki so bili včasih dolgi 2000-3000 m filmskega traku, oziroma ki trajajo od ure in pol do dve uri (ali celo več).
• kratkometražni filmi so filmi, ki trajajo od 10 do 20 minut, značilni so za obdobje nemega filma.

Snovanje videoposnetkov

Osnovni filmski plani

Bližnji plan

• Prikazuje človeka od pasu navzgor, lahko zajamemo tudi dve-tri osebe. Z bližnjim planom želimo določeno osebo predstaviti od bliže, obraz je dovolj velik, da na njem razberemo človekovo razpoloženje, vidi se govorica rok, izraz na obrazu, gledalec razbere, kako se oseba počuti, reagira, kaj namerava.

Detajl

• Pokaže le del telesa, predmeta ali ambienta, gledalca opozori na podrobnost.

Doprsni plan

• Prikaže le glavo in ramena, eno osebo, pri tem izrezu pride do izraza govorica obraza.

Splošni plan

• Zanj je značilno, da prikazuje okolje dogajanja, samo dogajanje ni v ospredju. Prikazuje ambient, ulice, trge, pokrajino. Splošni plan, ki prikazuje le pokrajino ali veduto, imenujemo TOTAL.

Srednji plan

• Srednji ali osnovni plan zajame vso človekovo postavo, lahko zajamemo samo enega človeka ali manjšo skupino, postave morajo biti dovolj velike, da brez težav razpoznamo obraze, vidimo, kaj počnejo in kje so. Posnetek v srednjem planu tako pove, kdo je posameznik/skupina, kakšen je, kaj počne in kakšno je njegovo razpoloženje. Posnetek opisuje stanje in dogajanje na prizorišču, je najbolj naraven izrez.

Sistem kodiranja televizijskih signalov

• Sistem PAL = kratica za phase alternating line
  • je barvni sistem kodiranja analognega televizijskega signala (standardna ločljivost - SD oz. standard definition), uporabljen v večjem delu sveta, vključno s Slovenijo.
  • uporablja 25 sličic na sekundo, frekvenco omrežne napetosti 50 Hz, slika vsebuje 720x567 (vidnih) pik v razmerju 4:3.
  • sistem PAL se je uporabljal do leta 1990, s pojavom digitalne televizije pa je možen ogled televizijskih programov tudi v HD ločljivosti.
• Sistem NTSC = National Television System Committee, analogni TV sistem, ki označuje osvežitveno razmerja 29.97 fps. Vsaka slika vsebuje 720x480 pik v razmerju 4:3 pri 59.94 Hz.
  • uporabljamo ga v Ameriki, na Japonskem, v S Koreji, Tajvanu…
• Sistem SECAM = Sequential Couleur A Memorie,
  • analogni TV sistem, ki so ga razvili v Franciji in je prvi Evropski barvni TV standard.

Prepletanje

(interlacing, oznaka “i”)

• Video je lahko prepleten ali progresiven.
• Prepletanje so uvedli, da bi zagotovili dobro video kvaliteto.
• Snop elektronov najprej osvetli lihe vrstice, nato se vrne na vrh zaslona in osvetli še sode vrstice.
• Tako predvajanje na zaslonu televizorja ni bilo več sestavljeno iz 25 slik (sistem PAL) ampak iz 50 polslik.
• Slabost “trepetanje” vrstic, zmanjšana ostrina slike in ločljivosti.
• Stopnja osveževanja ali osveževalna frekvenca se nanaša na hitrost s katero se zaslon prebarva oz. osveži.
• 1 Hz ustreza “enemu dogodku na sekundo”.

Progresivni način

(progressive, oznaka “p”)

• Z razvojem tehnologije pa ni bilo več potrebno prikazovanje polslik pač pa je sistem na zaslon lahko prikazal 50 polslik (vse sode in vse lihe vrstice skupaj) v sekundi.
• Za tak način prikazovanja se je uveljavil izraz progresivni način.
• Kakovost slike je v primerjavi z načinom prepletanja v tem primeru boljša, saj se v vsaki periodi osveževanja osvežujejo vse vrstice. tako dobimo občutek višje ločljivosti, slika tudi manj utripa.

---

kle umes neki mogoče manjka

Veliki plan

• zajema samo glavo, običajno le obraz.
• ta plan uporabimo, ko želimo pokazati ali izraziti globlja čustvena/duševna stanja posameznika.

• Prizor = iz različnih planov sestavljeno neko zaključeno dogajanje znotraj filma.
• To je naloga montažerja, snemalec pa poskrbi, da so posnetki posneti v različnih planih.

Rakurz

• Rakurz imenujemo učinek, ki ga ponudi uporaba nagnjene kamere. Z nagnjeno kamero namreč lahko posnamemo prizor z različnega zornega kota - rakurza.

• Spodnji rakurz - imenujemo posnetek, kadar je kamera obrnjena navzgor. Motivu dajemo učinek dominantnosti, deluje samozavesten, lahko tudi nadut, vzvišen, pomemben.
• Zgornji rakurz - imenujemo posnetek, ko je kamera med snemanjem obrnjena navzdol. Tako prikazan motiv deluje zgubljen, potrt, podrejen, nepomemben.

• Nehoten rakurz - ko snemamo z roke, pogosto snemamo v zgornjem rakurzu.
• Ko snemalec snema objekte nižje od sebe, kamero obrne navzdol (npr. otroci, živali, cvetje, sedeči ljudje). Tako posnetki so pomanjkljivi, amaterski.
• Snemalec se mora spustiti na višino snemanega objekta (lahkop počepne, postavi kamero na nizko stojalo ipd.)

Svetloba

• Svetloba izdvoji objekte od ozadja, posnetku daje določen karakter in atmosfero oz. vzdušje.
• Od vrste in količine svetlobe ter od tega, pod kakšnim kotom pada na objekt, ki ga snemamo, je odvisna moč posnetka ter plastičnost objektov in prostora na posnetku.
• Ločimo:
  • Naravno svetlobo
  • Umetno svetlobo

Dejavniki svetlobe

• Snemalec se med snemanjem lahko sreča z različnimi vrstami svetlobe:
  • Trda, direktna svetloba (npr. močno sonce, reflektor; sence so ostre)
  • Mehka, razpršena svetloba (oblačno vreme, v senci, indirektna; sence so mehke, komaj opazne)
  • Močna, slepeča (na snegu, v belih prostorih, močne luči)
  • Šibka svetloba (mrak, v gozdi, interieri)
  • Topla svetloba (prevladuje rumena ali rdeča komponenta; zvečer, ogenj, žarnica)
  • Hladna svetloba (prevladuje modra komponenta; jasno nebo, v senci, pod vodo)